Kulturna krajina
ENTENTE FLORALE
Žiče so leta 1998 na tekmovanju Entente Florale v kategoriji za najlepšo evropsko vas prejele bronasto priznanje. Sredi vasi stoji lesena skulptura, ki obiskovalce in domačine spominja, da je vas med najlepšimi v Evropi.
Kartuzijanska pristava- Filipov dvor
Kartuzijani so, zaradi lažjega upravljanja posesti, le-to razdelili na več gospodarskih uradov oziroma pristav, ki so jih vodili upravniki. Ena takih se razteza tudi ob cesti v središču vasi. Zgrajena je bila konec 16. oziroma na začetku 17. stoletja. Sestavlja jo veliko zidano enonadstropno poslopje, v katerem so bile kleti in stanovanja. Poslopju so na zahodni strani prizidali lopo in dodatno klet za 37 sodov. Okoli dvorišča so kasneje postavili tudi skedenj, kozolec, hlev in 15 m globok studenec. Za pristavo se raztezajo vinogradi s staro viničarijo, skednjem, ki je v razvalinah, ter novejšim hlevom.
Cerkev Sv. Petra
Cerkev je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1392. V 16. stoletju so cerkvi prizidali zvonik. V letih 1660 in 1661 so postavili sedanjo cerkev z obokano ladjo, prezbiterijem in vdelano pevsko emporo. Leta 1705 so zvoniku dozidali nadstropje in dobil je višino, kakršno ima še danes. Ura je bila v zvonik vzidala leta 1910. Na zunanji strani cerkev krasita freski sv. Krištofa in Marije zavetnice. Notranjost cerkve dopolnjujejo freske Franja Horvata iz Gornje Radgone. Glavni oltar je leta 1765 naredil Janez Jurij Mersi, stranska oltarja pa je med letoma 1720 in 1730 ustvaril Mihael Pogačnik. Zvon je leta 1689 vlil celjski livar Nikolaj Urban Boset. Župnišče je bilo zgrajeno v 19. stoletju. Notranjost cerkve je bila obnovljena leta 2002. Župnija Žiče, ki jo vodi župnik Marijan Veternik, obsega vasi Draža vas in Žiče.
Osnovna šola Žiče
Anton Martin Slomšek je leta 1847 izdal dekret za ustanovitev šole v Žičah. Razlog za to je bilo dejstvo, da otroci iz vasi ob poplavljanju reke Dravinje niso mogli k pouku na šolo v Loče. Za učitelja je bil imenovan Miha Teran. Pouk, ki ga je obiskovalo 35 dečkov in 40 deklic, so organizirali v kmečki hiši sredi vasi. Pouk je potekal dopoldan in popoldan, izvajali pa so tudi nedeljsko šolo. Leta 1867 je šola začela delovati na novo lokaciji z večjim vrtom. Dečke so začeli poučevati o veščinah vrtnarjenja, sadjarstva in vinogradništva, deklice pa so bile deležne pouka ročnih del. Leta 1898 je šola postala dvorazrednica, ob zaključku šolskega leta so uvedli običaj, nekakšne veselice. Leta 1901 so postavili novo šolsko poslopje in leta 1927 je šola postala trirazrednica. Med drugo svetovno vojno je bilo uničenih veliko knjig in pohištva. Leta 1948 je bila žiška šola vključena v sedemletno šolo v Ločah. Leta 1953 je šola Žiče postala osemletka. Kot podružnica pa se je OŠ Loče priključila leta 1964.
Dom kulture
Dom kulture je bil zgrajen leta 1929 na pobudo Prosvetnega društva, ki je potreboval prostor za svoje aktivnosti, razne dogodke in gledališke predstave. Na začetku se je imenoval Katoliški prosvetni dom. Danes imajo v Domu kulture sedež tudi vsa žiška društva, ob njem ima svoje prostore tudi Gasilski dom Žiče. V Domu kulture Žiče se dogajajo različne prireditve, ki pestrijo dogajanje in povezujejo vaščane.
Vaški vodnjak
Sredi vasi stoji vodnjak, za katerega vaščani predvidevajo, da je iz kartuzijanskih časov. Kartuzijani iz bližnje Žičke kartuzije so namreč imeli v vasi hleve in kleti. Nekoč so mu rekli Lončmanov štepih in je skrbel za napajanje živine v vasi. Vodo za kuhanje in pranje so Žičani našli v potoku Žičnica. Vodnjak je, kot kulturna dediščina, pod spomeniškim varstvom.
Bezenškov mlin
Mlin, ki ga danes poznamo kot Bezenškov mlin, je obratoval že v kartuzijanskem obdobju. Z njim so upravljali kartuzijani iz bližnje Žičke kartuzije. Mline so postavljali ob potokih, kjer je moč vode poganjala mlinsko kolo. Bezenškov mlin in žaga stojita ob potoku Žičnica v Soteski, skozi katero danes vodi cesta Žiče – Špitalič – Dramlje. Lastniki mlina so se ves čas menjavali, zdajšnji lastnik ga je leta 1999 temeljito obnovil, dodal mu je novo kolo narejeno iz naravno zvitega lesa. V mlinu so do leta 1980 redno mleli žito za okoliške prebivalce.
Žaga venecijanka je bila na ostankih stare zidane stavbe postavljena leta 1858. Od postavitve do danes je doživela več sprememb in izboljšav. Deluje še danes, vendar je v primerjavi s sodobnimi žagami počasna. Mlin in žaga spadata med tehnično dediščino.